Lovec in orožje

Danes skorajda ni lovca brez da bi imel vsaj eno puško, mogoče celo dve ali tri. Orožje v rokah lovca pa pri mnogih vzbuja zaskrbljenost oziroma nekakšen odpor, predvsem v današnjem svetu, v katerem je vse naperjeno proti individualnemu strelnemu orožju. Ognjeno strelno orožje v vojskovanju se je pojavilo v renesansi in takrat ga je vedno le več ljudi začelo uporabljati za lov. Takrat pa je bila puška novo orožje in mnogi so ga obsojali kot neplemenito, strahopetno orožje, katero ubija zaradi svoje zlobne narave. V očeh ljudi je orožje prinašalo ljudem veliko moč, katere pa je mnogi niso sprejemali. S časom so puške postajale bolj izpopolnjene, lažje, natančnejše, lažje jih je bilo izdelati, nekega pravega nadzora pa ni bilo. Od obdobja razsvetljenja se je število pušk nenehno povečevalo, tako tudi med ljudmi v nižjih družbenih slojih, začele so nastajati tudi oborožene skupine. Napetost je je večala predvsem proti brezbrižnim divjim lovcem plemičem. Dogajali so se vedno novi spopadi za pravico nošenja in imetje orožja, nadzora pa ni bilo. Po kup spopadih in  svetovnih vojnah je postalo za javnost značilno nelagodje in neodobravanje do individualne uporabe orožja.

Lovsko orožje je tako še danes polno polemik, ob vsakem incidentu v zvezi z njim pride na plano polno kritik in neodobravanj s strani nasprotnikov, takšnih ki ne razumejo, ali pa nočejo razumeti. Naivno je pričakovati, da bo današnji lovec uporabljal puško kot nek vojak na manevru.

Lovsko orožje se je razvijalo skupaj z lovstvom in njegovimi organizacijami, danes pa imamo veliko različnih vrst pušk, kalibrov in streliva. Od nekdaj pa so obstajale dve vrsti pušk, in sicer šibrenice in risanice. Šibrenice so bile od vedno namenjene lovu na malo divjad in izhaja iz najstarejše tradicije, medtem ko je risanica plod sodobne tehnologije, katera se še danes neprestano razvija in je namenjeno skoraj samo lovu na visoko divjad.  Strelno orožje je namenjeno zanesljivi uplenitvi, pomembno je da lovec ne zgreši ali zgolj rani, saj je poglavitni cilj, da žival čim manj trpi. To se še posebej poudarja od samega izobraževanja lovca, saj po strelu ni več vrnitve in se dejanja ne da povrniti. Tako se lovec strela raje vzdrži, če ni zagotovo prepričan v svojo zmožnost točnega strela.

Šibrenice

Šibrenica je najbolj razširjeno lovsko orožje, iz njih streljamo šibrene naboje in so namenjene predvsem za lov male divjadi. Sestavljena je iz ene ali dveh gladkih cevi iz jekla, katera usmerjata snop šiber iz naboja, ko izletijo iz naboja zaradi eksplozije smodnika. Takorekoč končno obliko je šibrenica dobila že ob koncu 19. stoletja kadar je dobila svojo obliko in uravnoteženost.  Poznamo enocevne in dvocevne šibranice, poleg  tega imamo tudi kombinirane puške, katere v cevnem sklopu združujejo risane in šibrene cevi. Kombinirane puške so lahko dvocevne, tako da imajo šibrenico in risanico, tem pravimo tudi »bok« oziroma polrisanica. Te pride v poštev predvsem na takšnih lovih, kjer se pleni veliko in malo divjad. Lahko ima kombinirka tudi tri cevi in združuje dve šibrenici in risanico ali pa celo tri risanice. Načinov izvedbe je več.

Risanice

Risanica je zasnovana tako, da ustreli en sam močan naboj. V cevi so brazde, zaradi katerih se krogla ob izstopu začne vrteti, zaradi česar je strel natančnejši. Zaradi velikih sil in trenj ob eksploziji smodnika, so cevi risanice občutno debelejše od šibrenice, kar je odvisno tudi od samega kalibra. Najbolj razširjene so risanice z valjastim vrtljivim zaklepom. Legendarni model tega mehanizma je Mauserjev zaklep, katerega je izpopolnila nemška vojska leta 1989 in je še danes v uporabi. Med risanicami so manj pogoste enocevne risanice prelamače, so pa sicer zelo primerne za prenašanja zaradi tega ker so razstavljive in precej krajše in lažje od repetirk. Še danes jih zelo cenijo lovci, ki lovijo v hribovitem svetu, predvsem v gamsjem lovu.  Bolj pogoste so sicer  dvocevne risanice, katere imajo cevi eno poleg druge, ali pa eno nad drugo.

Lovsko strelstvo

Lovsko strelstvo danes ureja Lovska Zveza Slovenije s pravilnikom, katerega pravna podlaga je v zakonu o divjadi in lovstvu. LZS s pravilnikom ureja področje lovskega strelstva, zagotavlja enotnost in hitrejši razvoj lovskega strelstva v slovenskih lovskih organizacijah. Lovsko strelstvo obsega usposabljanje, izvajanje pristrelitev, preizkus strelskih sposobnosti z lovskim orožjem in lovska strelska tekmovanja: v streljanju na glinaste golobe, streljanju z lovsko risanico na tarčo oziroma streljanju premičnih tarč (bežeči merjasec) in kombinacija (različnih lovskih strelskih disciplin). Uporaba Pravilnika je obvezna pri izvajanju usposabljanja lovskih pripravnikov, pri izvajanju vsakoletnih pristrelitev oziroma preizkus strelskih sposobnosti z lovskim orožjem pred lovom, za vse prireditve v lovskem strelstvu, ki jih organizira LZS, za vse ostale prireditve v lovskem strelstvu, ki jih organizirajo LD ali so organizirane na regionalnem nivoju pa je priporočljiva zaradi zagotovitve enakih pogojev za vse udeležence. Če med tekmovanjem nastanejo primeri, ki jih Pravilnik ne obravnava, o njih odloča tekmovalna žirija po posvetovanju s sodniki. Komisija za lovsko strelstvo pri LZS vsako leto sprejme program prireditev in tekmovanj v lovskem strelstvu na državnem nivoju, ter izbere lovske organizacije, ki bodo organizirale tekmovanja v lovskem strelstvu LZS. Sprejeti program tekmovanj v lovskem strelstvu LZS objavi v glasilu Lovec. Vsi udeleženci, funkcionarji in uradno osebje lovskih strelskih prireditev, ki potekajo po tem pravilniku morajo dosledno spoštovati njegova določila. (povzeto po pravilniku o lovskem strelstvu)

Dostop do pravilnika o lovskem strelstvu je mogoč spodaj